Podnart, danes center krajevne skupnosti, 379 m nad morjem, 77 hiš in 360 prebivalcev, naselje ob obeh krakih sotočja Save in Lipnice pod konglomeratno steno, nartjo( pod nartjo), Podnart.

V visokem srednjem veku, pred gradnjo deželnih cest(pred vozarji), je bilo pod sotočjem teh dveh rek bredišče, prehod čez vodo iz Ljubelja v Furlanijo( Tine Jarc-Srednjeveške železarske poti v gornji Gorenjski).

Tri kmetije Rjavček(furmani, po konju rjavcu), Kožar( po strojenju kož ob vodi) in Podnartovec( pod nartjo) so spadale pod lancovški Pusti grad radovljiških Ortenburžanov.

Neznaten kraj se je v svoji zgodovini povečal z dvema zamahoma:prvega je prinesla gorenjska železnica 1870. leta, druga pa komunistična nacionalizacija velikih posestnikov, na katerih zemlje so se zgradile delavske hiše po letu 1952.

Kraj je sodil do 60. let 20. stoletja v dobravsko faro.

Lesen most čez Savo je neurje odneslo 1966., od takrat je most betoniran (ki pa se zaradi očitne preobremenjenosti že tudi krepko maje)

Kulturni dom so zgradili po letu 1950 po odkupu mizarske delavnice Joža Šolarja iz Podnarta, v šestdesetih letih je nastal Avto-moto dom, rečejo domačini, v letu 1987 je bil zgrajen stanovanjski blok, kjer so danes Pošta Slovenije, Joštov hram, trgovina.(Nekdaj je na tistem mestu stal Tončkov hlev).

Sedanja tovarna Atotech ima korenine v predvojnem kemijskem laboratoriju in tovarni kozmetike Cimean, ker so jo v tridesetih letih 20. stoletja postavili Tončkovi sinovi, Ciril, doktor kemije Metod in Anton Pogačnik Po vojni so jo podržavili in jo preimenovali v Kemično tovarno Podnart, ki je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja izdelovala kemična gnojila in čistila z dvesto zaposlenimi.

Anton Pogačnik je pred vojno postavil žago, po vojni jo je opravljal LIP Bled, ki jo je prodal in ne deluje več.

Pri Podnartovcu (danes tam živi družina Slavka Resmana) je bil rojen Josip vitez Pogačnik(1866-1932), državnozborski poslanec na Dunaju, podpredsednik tega parlamenta, eden peterice, ki je 1917 prebrala majniško deklaracijo, prvi predsednik slovenske narodne vlade v Ljubljani,( prve slovenske države, ki je obstojala od 29. oktobra do 1. decembra 1918), veleposlanik na Dunaju, velik gospodarstvenik, tudi soustanovitelj železnice Kranj – Tržič 1908. Njegov vnuk Bogdan Pogačnik je bil znan novinar in tudi dolgoletni organizacijski vodja Slovenskega okteta. Spomenik Josipu Pogačniku so postavili v Podnartu na hribčku nad bivšo Zorčevo trgovino, portret je izdelal kipar Nikolaj Pirnat.

V Podnartu od 1965 neprekinjeno deluje pevski zbor, prvi dirigent je bil Matevž Fabijan, od 1980 pa zbor vodi Egi Gašperšič. Drugo desetletje obstoja prostovoljno gasilsko društvo ter vsa povojna leta športno društvo Partizan. V kulturnem domu je bila vsa povojna leta do 1990 samostojna knjižnica, ki jo je opravljala Rezka Razpet.

V Podnartu je bil rojen smučarski skakalec in ustanovitelj Elana v Begunjah Rudi Finžgar,

in že pri Ovsišah omenjeni skakalec Jože Tolar, ki se je smrtno ponesrečil na prvem Poldovem memorialu v Planici 1965 na osemdesetmetrski skakalnici, ko je prvič nastopil za državno reprezentanco.

Do leta 1961 je bila v Podnartu tudi kmetijska zadruga, prav v Podnartu so poskušali v prvih letih po vojni z obdelovalnimi zadrugami.