Češnjica, 484 m nad morjem, najvišja točka je Špila, 811m v Malem vrhu; 33 hiš in 113
ljudi, kar jih je imela že pri štetju 1869, najbolj se je prebivalstvo zmanjšalo 1953, na 73,
hribljasto valovita ravan pod obronki Jelovice nad potokom Lipnica. Še danes kaže središčno
fevdalno zasnovo kot Ovsiše, ob nastanku je pet gruntarjev s celovitim klinom zavzelo
celotno ozemlje od domačije, preko sadovnjaka, njiv, pašnikov in gozdov.( Cajhen, Aleš,
Žitar, Rožman in Boštar). Na njihovem skupnem pašniku pa so že v 17. stoletju začele
nastajati kajže, Leksikon Dravske banovine jih imenuje kočarji, ki so oskrbovale bližnjo Kropo
z rudo in ogljem, pa še druge obrti so zaživele prav po kajžah.
Kmeta Žitar( priimek Vovk) in Aleš(danes Andrej Žiberna) sta že zapisana v Škofjeloškem
urbarju 1291, drugi trije pa so kot nepoimenovane hube-grunti.
Še pred drugo svetovno vojno so veliko pridelovali oglje, napravljali drva in prodajali deske.
Pri popisu za Krajevni leksikon 1968 je bilo na Češnjici še veliko čebelarjev, danes je velik
čebelar Miha Rozman, na kajžah.
Pri Rožmanu , kmetu svobodinu, ki je pobiral dajatve po urbarju od okoličanov, je živela
Alenčica, ki je po ljudski pesmi šla služit v vojsko proti Turkom, preoblečena v fanta, kmečka
hiša kaže nekdanjo mogočnost s starimi freskami na pročelju fasade.
Pri Žitarju je bil rojem duhovnik, pesnik, pisatelj in prevajalec Joža Vovk( 1911-1957), ob
petdesetletnici smrti je Češnjičanka Katarina Rozman poskrbela, da je Vovkova hudomušna
pripoved iz otroških let Naš Buček ponovno izšla. Njegov brat Janez Vovk(1913-2006) je bil
poznan amaterski rezbar, živel je na Polici pri Naklem., izklesal je steber«drevo življenja«, ki
nosi nadstrešek poslovilnih vežic na Ovsišah.
Na dvignjenem, pomolu pri Rožmanovi kmetiji stoji baročna cerkvica svetega Tomaža, ki je
bila pozidana 1696. leta in je podružnica ovsiške fare.
Med drugo svetovno vojno so partizani justificirali ( izvensodno umorili) Aleševega fanta, ki
se je skril pred nemško hajko in še njegovo mater. V gozdu Za banco je padel 1944. leta
Alojz Rakovec iz Rovt.
Na polju proti Rožmanu je Rožmanova kapelica. S kajž vodita stezi na Jamnik in kolovozna
pot v Kropo. Pred štiridesetimi leti je do Češnjice vozil Plamenov avtobus iz Krope.