Predstavitev krajev, zgodovine, ljudi, dogodkov, znamenitosti

Krajevna skupnost Podnart leži na desnem bregu Save na terasah rečice Lipnice v njenem
spodnjem toku in je jugovzhodni zaključek Občine Radovljice. Tod ležijo naselja: Češnjica,
Dobravica, Ovsiše, Podnart, Poljšica, Prezrenje, Rovte in Zaloše.
Skozi Podnart pelje železnica Ljubljana – Jesenice –predor Hrušica-Podrožca na Koroškem, ki
je stekla 1870. leta. V sredini Gobovškega klanca se od gorenjske magistrale odcepi
medkrajevna cesta čez savski most v Podnart in nadaljuje proti Kropi v Selško dolino, pri
Lipnici pa se razcepi tudi za smer Kamna Gorica – Radovljica. Z medkrajevno cesto Češnjiški
most – Češnjica – Rovte – Njivica – Log je Lipniška dolina povezana z Besniško dolino.
Vse ozemlje se imenuje Dobrave, ker je nekdaj tod rasel hrast ali po starem dob, površje je
mlajšega nastanka, le v Plaznicah pod Rovtami so našli kamnine srednjega zemeljskega veka
(dr. Melik, Posavska Slovenija 1931).

Podnart, danes center krajevne skupnosti,379 m nad morjem, 77 hiš in 360 prebivalcev,
naselje ob obeh krakih sotočja Save in Lipnice pod konglomeratno steno, nartjo( pod nartjo),
Podnart.
V visokem srednjem veku, pred gradnjo deželnih cest(pred vozarji), je bilo pod sotočjem teh
dveh rek bredišče, prehod čez vodo iz Ljubelja v Furlanijo( Tine Jarc-Srednjeveške železarske
poti v gornji Gorenjski).
Tri kmetije Rjavček(furmani, po konju rjavcu), Kožar( po strojenju kož ob vodi) in
Podnartovec( pod nartjo) so spadale pod lancovški Pusti grad radovljiških Ortenburžanov.
Neznaten kraj se je v svoji zgodovini povečal z dvema zamahoma:prvega je prinesla
gorenjska železnica 1870. leta, druga pa komunistična nacionalizacija velikih posestnikov, na
katerih zemlje so se zgradile delavske hiše po letu 1952.
Kraj je sodil do 60. let 20. stoletja v dobravsko faro.
Lesen most čez Savo je neurje odneslo 1966., od takrat je most betoniran (ki pa se zaradi
očitne preobremenjenosti že tudi krepko maje)
Kulturni dom so zgradili po letu 1950 po odkupu mizarske delavnice Joža Šolarja iz Podnarta,
v šestdesetih letih je nastal Avto-moto dom, rečejo domačini, v letu 1987 je bil zgrajen
stanovanjski blok, kjer so danes Pošta Slovenije, Joštov hram, trgovina.(Nekdaj je na tistem
mestu stal Tončkov hlev).
Sedanja tovarna Atotech ima korenine v predvojnem kemijskem laboratoriju in tovarni
kozmetike Cimean, ker so jo v tridesetih letih 20. stoletja postavili Tončkovi sinovi, Ciril,
doktor kemije Metod in Anton Pogačnik Po vojni so jo podržavili in jo preimenovali v Kemično
tovarno Podnart, ki je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja izdelovala kemična gnojila in
čistila z dvesto zaposlenimi.
Anton Pogačnik je pred vojno postavil žago, po vojni jo je opravljal LIP Bled, ki jo je prodal in
ne deluje več.
Pri Podnartovcu (danes tam živi družina Slavka Resmana) je bil rojen Josip vitez
Pogačnik(1866-1932), državnozborski poslanec na Dunaju, podpredsednik tega parlamenta,
eden peterice, ki je 1917 prebrala majniško deklaracijo, prvi predsednik slovenske narodne
vlade v Ljubljani,( prve slovenske države, ki je obstojala od 29. oktobra do 1. decembra
1918), veleposlanik na Dunaju, velik gospodarstvenik, tudi soustanovitelj železnice Kranj –
Tržič 1908. Njegov vnuk Bogdan Pogačnik je bil znan novinar in tudi dolgoletni organizacijski
vodja Slovenskega okteta. Spomenik Josipu Pogačniku so postavili v Podnartu na hribčku nad
bivšo Zorčevo trgovino, portret je izdelal kipar Nikolaj Pirnat.
V Podnartu od 1965 neprekinjeno deluje pevski zbor, prvi dirigent je bil Matevž Fabijan, od
1980 pa zbor vodi Egi Gašperšič. Drugo desetletje obstoja prostovoljno gasilsko društvo ter
vsa povojna leta športno društvo Partizan. V kulturnem domu je bila vsa povojna leta do
1990 samostojna knjižnica, ki jo je opravljala Rezka Razpet.
V Podnartu je bil rojen smučarski skakalec in ustanovitelj Elana v Begunjah Rudi Finžgar,
in že pri Ovsišah omenjeni skakalec Jože Tolar, ki se je smrtno ponesrečil na prvem
Poldovem memorialu v Planici 1965 na osemdesetmetrski skakalnici, ko je prvič nastopil za
državno reprezentanco.
Do leta 1961 je bila v Podnartu tudi kmetijska zadruga, prav v Podnartu so poskušali v prvih
letih po vojni z obdelovalnimi zadrugami.